Šolska knjižnica
Prispeval Rolando Lašič   
Torek, 04 November 2008 13:33

DELO ŠOLSKE KNJIŽNICE

Knjižničarka: Metka Pristovnik

Pri nas v Čenčariji že pravljice zore, že pravljice zore, a vse  čenčač poje!

KNJIŽNIČNA DEJAVNOST

  • interno bibliotekarsko delo,
  • bibliopedagoško delo,
  • strokovno sodelovanje s strokovnimi delavci šole in
  • druge naloge.

INTERNO BIBLIOTEKARSKO DELO

 

NABAVA IN OBDELAVA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA

V letošnjem šolskem letu predvidevamo nakup knjižničnega gradiva v skladu s standardi, ki predpisujejo 1 enoto knjižnega gradiva na učenca in učitelja. Obseg periodičnega gradiva je zadovoljiv, knjižnični fond bomo obogatili tudi z nakupom neknjižnega gradiva v obsegu 10% skupnega prirasta. V knjižnično zbirko bomo vključili vse publikacije, ki bodo izšle na šoli (raziskovalne naloge, šolska publikacija...).

 

UREDITEV IN STROKOVNA POSTAVITEV KNJIŽNIČNEGA GRADIVA

Knjižnično gradivo je urejeno v prostem pristopu na osnovi sistema univerzalne decimalne klasifikacije (UDK). Leposlovno gradivo je razvrščeno po starostnih stopnjah. Tujejezično leposlovno gradivo (knjige za angleško in nemško bralno značko) imajo učiteljice teh predmetov v svojih učilnicah, od tam tudi same posojajo učencem knjige.


IZPOSOJA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA

Učenci in učitelji si lahko izposojajo knjižnično gradivo vsak dan po urniku poslovanja knjižnice. V letošnjem letu predvidevamo podoben obseg izposoje knjižničnega gradiva kot v lanskem šolskem letu. Podatki o uporabi in izposoji knjižničnega gradiva so zapisani v vsakoletnem statističnem poročilu. Statistično poročilo za leto 2008 bodo na voljo januarja 2009.

 

KNJIŽNIČNI RED

 

ČLANSTVO IN IZKAZNICA


Vsi učenci in delavci šole so lahko člani šolske knjižnice. Izjemoma so lahko člani knjižnice tudi drugi. Članarine ni. Ob vpisu prejmejo najmlajši uporabniki(učenci prvih, drugih in tretjih razredov)izkaznico, s katero si lahko izposojajo knjižnično gradivo. Na izkaznici se beležijo obiski knjižnice in število izposojenih knjig.

 

ČAS ODPRTOSTI


Knjižnica je odprta vsak dan po urniku, ki je izobešen pred vhodom v knjižnico. V enakem čas je odprta tudi čitalnica, razen kadar v njej poteka pouk.

 

IZPOSOJA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA

Uporabniki knjižnice si lahko izposodijo knjige na dom ali v čitalnici.
Izposojevalni roki:

Knjige

  • leposlovne: 14 dni
  • poučne: 7dni

Vsako knjigo je možno po poteku izposojevalnega roka podaljšati še za en izposojevalni čas, če ni rezervirana za drugega uporabnika ali če ni večjega povpraševanja po njej.
Neknjižno gradivo (kasete, videokasete, zgoščenke, igrače) je namenjeno za uporabo pri pouku, zato si ga načeloma ni možno izposoditi na dom. Gradivo se lahko izposodi za delo v čitalnici.
Čitalniško gradivo (leksikoni, slovarji, priročniki, enciklopedije, atlasi) in serijske publikacije (časniki, časopisi in revije) si lahko uporabniki izposodijo na dom le v petek in ga v ponedeljek tudi vrnejo, sicer pa je na voljo za izposojo v čitalnici.
Medknjižnična izposoja gradiva je brezplačna iz drugih šolskih knjižnic, izposoja pridobljenega gradiva iz splošnih knjižnic pa je plačljiva.

 

ODNOS DO KNJIŽNIČNEGA GRADIVA

S knjižničnim gradivom morajo uporabniki skrbno ravnati. Poškodovano ali izgubljeno gradivo mora uporabnik nadomestiti z novim ali po vsebini enakovrednim gradivom v dogovoru s knjižničarko.

 

KNJIŽNIČNA INFORMACIJSKA ZNANJA

Cilji in vsebine knjižničnih informacijskih znanj izhajajo iz temeljnih ciljev vzgojno-izobraževalnega dela. Znanja, sposobnosti in spretnosti, ki jih učenec razvije v okviru knjižničnih informacijskih znanj v osnovni šoli za vseživljenjsko učenje, omogočajo in spodbujajo aktivno pridobivanje kvalitetnega znanja na različnih področjih, kritično in ustvarjalno razmišljanje, izražanje čustev, misli in zaznav.
Knjižnična informacijska znanja zajemajo vse elemente informacijske pismenosti s poudarkom na uporabi knjižnice in z njeno pomočjo dosegljivih informacij. Informacijska pismenost je sposobnost pridobiti, vrednotiti in uporabiti informacije iz različnih virov.

Splošni cilji:

  • učenci se navajajo na knjižnično okolje in vzdušje knjižničnega prostora ter zavzemajo za
    pozitiven odnos do knjižnice in njenega gradiva s posebnim poudarkom na vzgoji za
    knjigo, motivacijo za branje in estetsko doživljanje;
  • učenci z uporabo knjižničnega gradiva in drugih informacijskih virov spoznavajo probleme
    ter se učijo učinkovitih strategij njihovega reševanja;
  • učenci razvijajo različne spretnosti in sposobnosti, npr. komunikacijske, informacijske,
    raziskovalne.


INDIVIDUALNO DELO Z UPORABNIKI KNJIŽNICE

Individualno pedagoško delo poteka vsak dan od 7.30 do 14. ure z vmesnimi prekinitvami po urniku, ki visi pred vhodom v knjižnico. Za potrebe pouka lahko učenci in učitelji uporabljajo knjižnične prostore vsak dan:

  • individualno svetovanje učencem in učiteljem za učinkovito izrabo knjižničnega gradiva;
  • pomoč učencem in učiteljem ob iskanju literature za individualno uporabo, iskanje informacij za izdelavo domačih nalog, referatov, seminarskih in raziskovalnih nalog, priprav za pouk, ipd.


SKUPINSKO DELO Z UPORABNIKI KNJIŽNICE

Pri skupinskem bibliopedagoškem delu usposablja knjižničar učence za skupne vzgojno-izobraževalne cilje:

  • učenci spoznajo knjižnični fond- knjižno in neknjižno gradivo- in druge informacijske vire;
  • učenci se seznanijo z bibliografskimi podatki knjižničnega gradiva;
  • učenci spoznajo primarne in sekundarne informacijske vire in jih zaznajo uporabljati za tekoče informiranje;
  • učenci poleg lokalnih podatkovnih zbirk uporabljajo globalno informacijsko orodje za iskanje podatkov in kritično vrednotenje informacij;
  • spoznajo pojem citat, citiranje in referenca za potrebe raziskovalnega dela;
  • starši prvošolčkov in njihovi otroci se na prvem skupnem roditeljskem sestanku seznanijo s šolsko knjižnico in njenimi dejavnostmi, z otroki brskajo po literaturi, ki je namenjena tej starostni kategoriji in spoznajo vrednote pravljic, s katerimi lahko razlagajo otrokom neznano, s katerimi se lahko skupaj igrajo in pogovarjajo o njih;
  • učenci se ob reševanju knjižnih ugank navajajo samostojno iskati informacije iz gradiva, ki jim je na voljo v šolski knjižnici, in uporabiti znanje v različnih situacijah;
  • v času Andersenovih dni spoznajo veličastnost H. C. Andersena in vrednost njegovih pravljic, skozi zgodbo doživijo pravljičarjevo žalostno življenje, ki je oblikovalo njegove pravljice.

BRALNA ZNAČKA

Kot vsako leto bo tudi letos knjižničarka pripravila priporočilni seznam branja za bralno značko za učence od 5. do 9. razreda, ki zajema najsodobnejšo in aktualno literaturo, primerno starostni stopnji učencev.

KNJIŽNI KVIZ IN KNJIŽNE UGANKE

Učenci bodo tudi letos reševali vseslovenski knjižni kviz, ki ga sestavlja Knjižnica Otona Župančiča v Ljubljani, prav tako pa bodo vsak mesec reševali novo knjižno uganko. Te bodo v letošnjem šolskem letu predvsem tematsko obarvane, saj bomo praznovali kar nekaj spoštljivih obletnic. Reševalci, ki bodo pravilno rešili knjižno uganko, bodo lahko izžrebani in nagrajeni s knjižno nagrado. Uganke bodo sestavljene po stopnjah: za vsako triado posebej.


TEDEN OTROKA, VESELI DECEMBER, ANDERSENOVI DNEVI

V tednu otroka (prvi teden v oktobru) in v času veselega decembra(zadnji teden pouka pred novoletnimi počitnicami) se v knjižnici izvajajo pravljični dnevi za vse učence 1. in 2. triade,
2. aprila pa bo dan namenjen svetovnemu pravljičarju Hansu Christianu Andersenu.

 

BILTEN NOVOSTI

Vsake tri mesece je natisnjen Bilten novosti šolske knjižnice, ki je namenjen vsem strokovnim delavcem šole. V njem so predstavljene vse novitete s krajšimi predstavitvami in namembnostjo.
Učenci so z novitetami seznanjeni sprotno z razstavami knjižnih novosti in s plakati.


SODELOVANJE Z UČENCI

Učencem so namenjene pogovorne ure, katerih se radi udeležujejo zaradi sproščenega klepetanja. Za učence s specifičnimi osebnostnimi težavami se izvaja biblioterapija, s pomočjo katere spregovorijo tudi o svojih problemih, kar se je doslej že pokazalo kot dobra praksa.


ŠOLSKI UČBENIŠKI SKLAD

Slovenske osnovne šole imajo oblikovane učbeniške sklade, v katerih so učbeniki za učence, ki obiskujejo osemletno in devetletno osnovno šolo. Sklad upravlja skrbnik učbeniškega sklada.

V skladu so lahko le tisti učbeniki, ki jih vsako leto znova potrdi komisija pri Ministrstvu za šolstvo in šport za tekoče šolsko leto. Aktivnosti skrbnika učbeniškega sklada so usklajena s Pravilnikom o upravljanju učbeniških skladov in začnejo v mesecu maju z evidentiranjem učbenikov za prihodnje šolsko leto ter se zaključijo v mesecu novembru v novem šolskem letu z oddajo pisnega poročila Ministrstvu za šolstvo in šport.

Novosti v šolskem letu 2008/2009:

  • Brezplačni učbeniki za vse učence, obrabnino krije Ministrstvo za šolstvo.

Naloge in obveznosti skrbnika so:

  • posvet s pedagoškimi delavci in izbor gradiva,učbenikov ter delovnih učbenikov za naslednje šolsko leto;
  • nabava novih učbenikov po opravljenem izboru;
  • vnos učbeniških kompletov k razrednim seznamom učencev;
  • zbir naročnikov(učencev), ki si bodo v naslednjem šolskem letu iz sklada izposodili učbeniške komplete;
  • določitev cene izposoje za posamezen učbenik;
  • evidentiranje učencev devetletne osnovne šole;
  • ob koncu leta zbere vse posojene učbenike iz sklada preko učiteljev, ki so jih v skladu sprejeli s posebno zadolžnico;
  • pregled vseh učbenikov, odpis in izločanje poškodovanih in nepotrjenih učbenikov;
  • vpis, obdelava in kompletiranje novo nabavljenih učbenikov;
  • zaračunavanje višine obrabnine za izposoje kompletov učencem-naročnikom;
  • priprava predloga seznama učencev, ki so upravičeni do brezplačnih učbenikov iz učbeniškega sklada,
  • preverjanje plačila obrabnine;
  • razdelitev učbeniških kompletov učencem;
  • nakup, oprema, vnos strokovnega in didaktičnega gradiva za učitelje ter zadolžitve;
  • sestava poročil in vodenje evidenc.

Sredstva, ki jih zbere sklad z obrabnino, so namenjena nakupu novih učbeniških kompletov ali posameznih učbenikov (praviloma mora biti en naslov učbenika v uporabi najmanj tri leta) in stroškom upravljanja sklada.

 

Administrator strani RL.