Po Zakonu o osnovni šoli se izobraževanje učencev z učnimi težavami izvaja tako, da jim šola prilagodi metode in oblike dela ter jim omogoči vključitev v dopolnilni pouk in druge oblike individualne in skupinske pomoči.

Pri delu z učenci, ki imajo težave pri učenju, razlikujemo 5 osnovnih stopenj pomoči:

  • Pomoč učitelja pri pouku (skupinskem in nivojskem), dopolnilnem pouku ter v okviru PB
  • pomoč šolske svetovalne službe;
  • dodatna individualna in skupinska pomoč (ISP);
  • mnenje in pomoč zunanje strokovne ustanove;
  • program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo (DSP).

 

Pomoč šolske svetovalne službe
Če učenec kljub prilagoditvam pri pouku, dopolnilnem pouku in PB ne napreduje se na pobudo učitelja ali staršev vključi še ŠSS. Pomoč ŠSS je na prvi stopnji v obliki svetovanja učitelju, staršem, učencu. Učencu občasno nudi pomoč.

 

Individualna in skupinska učna pomoč
Po predmetniku OŠ so za učence z učnimi težavami predvidene dodatne ure individualne in skupinske pomoči. Dodatne ure individualne in skupinske pomoči praviloma potrebujejo učenci z zmernimi učnimi težavami. To so učenci, ki NE potrebujejo zelo intenzivnih oblik pomoči (več kot 1 uro/teden) in zelo specifičnih oblik pomoči (kot npr. pri izraziti disleksiji).

ŠSS se na podlagi svojega strokovnega znanja preko svetovalnega odnosa in na strokovno avtonomni način vključuje v kompleksno reševanje pedagoških, psiholoških in socialnih vprašanj vzgojno-izobraževalnega dela v šoli s tem, da pomaga in sodeluje z vsemi udeleženci na šoli in po potrebi z ustreznimi zunanjimi ustanovami.

 

Podrobneje se lahko z učnimi težavami in pojmi, ki so s tem povezani seznanite v monografiji Učne težave v osnovni šoli (pdf).